Novice

kritike in recenzije

The Post (2017)

The Post (2017)

Filmski kotiček, 21. januar 2018 ― Foto: 20th Century Fox Slo naslov: Zamolčani dokumenti Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 116',  Imdb Žanri: biografija, drama, zgodovinski Režija: Steven Spielberg Scenarij: Liz Hannah, Josh Singer Igrajo: Meryl Streep, Tom Hanks, Bob Odenkirk, Sarah Paulson, Bruce Greenwood, Jesse Plemons, Bradley Whitford, David Cross, Carrie Coon, Michael Stuhlbarg, Tracy Letts Dve leti nazaj se je veliko govorilo o zgodovinski drami Spotlight (Tom McCarthy), zgodbi o novinarjih, ki razkrijejo zlorabo mladostnikov v katoliških institucijah. Film je prejel 6 nominacij za nagrado oskar in na koncu bil nagrajen v dveh pomembnih kategorijah (najboljši film in scenarij). Letos smo ponovno dobili zgodbo, ki iz novinarske perspektive obravnava odmeven škandal iz preteklosti – tokrat so v ospredju "Pentagonski dokumenti," študija ameriškega ministrstva za obrambo, ki razkriva resnico o vietnamski vojni. Na režiserskem stolčku je Steven Spielberg, ki s svojim najnovejšim filmov zelo očitno meri na zlate kipce, ki jih bodo na začetku marca podeljevali v Los Angelesu. Zdaj že vemo, da se stvari na zlatih globusih niso iztekle po njegovih željah (6 nominacij, 0 kipcev), a to zdaj več niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je, kako dober je njegov najnovejši umotvor in ali film po kakovosti dejansko sodi med najboljše filme lanskega leta. Brez ovinkarjenja lahko rečem, da je  Spielberg to pot posnel film, ki ne prinaša nobenega pravega presežka. Zamolčani dokumenti so v najboljšem primeru soliden film, ki ima svoje momente: ne glede na zgodovinsko ozadje je aktualen že zaradi človeka, ki trenutno vodi Belo hišo, zanemarljiva ni niti sporočilnost, s fokusom na pomembnosti svobodnega novinarstva in svobode govora.  Foto: 20th Century Fox Vsi ameriški predsedniki, ki so imeli dostop do sporne študije so torej ameriškemu ljudstvu lagali in potemtakem je trditev, da so vsi ameriški predsedniki lažnivci, povsem na mestu. Spomnimo se samo na ira
Deklina zgodba: prepoved človeka

Deklina zgodba: prepoved človeka

Konteksti (Tomaž Bešter), 21. januar 2018 ― vir slike: emka.si Moje branje Dekline zgodbe ima podoben pedigre kot branje Lainščkove knjige Ki jo je megla prinesla. Kar pomeni, da sem ob prvi izdaji pri nas bil v drugih svetovih, drugih časih in z drugimi obveznostmi, zato je šlo mimo mene. Margaret Atwood je s prevodom Dekline zgodbe k nam prišla še pred (1990) Lainščkovo prvo izdajo in takrat sem bil v resnici še premajhnen za takšna branja. A k sreči je pred kratkim tudi na zaslone prispela istoimenska serija, ki je narejena po natanko tej literarni predlogi, kar je najbrž botrovalo tudi ponovni izdaji slovenskega prevoda, ki je luč sveta ugledala v pomembni zbirki Roman pri Mladinski knjigi, v prevodu Miriam Drev. In prav je tako. Gre za izvrstno delo, v katerem se napeto bojujejo ideje, domišljija, politika in človeškost na robu svojega obstoja. Vse to kar ob koncu branja pusti brazde v zavesti, ki na način najboljših knjig pelje k pazljivejšem dojemanju tega kaj pa če... in s pristavkom, da vse to nemara ni tako zelo daleč stran. "Svoboda je dveh vrst," je rekla teta Lydia. "Lahko si svobodna, da počneš kaj, ali osvobojena česa. V dneh anarhiije je obstajala prva svoboda, zdaj vam dajemo osvobojenost. Nikar je ne podcenjujte." Deklina zgodba prihaja v novi podobi z naslovnico Tine Dobrajc, ki se zdi najboljša izbira za oblikovanje naslovnice, saj se zdi, da zna izjemno dobro ujeti podobo ženske v zgodovinskem in naravnem preščipu tega, kar se ji dogaja, obenem pa v ilustracijo ujeti jezo, nemoč, žalost in hrepenenje hkrati. Natanko to je na delu tudi na odlični ilustracji za Deklino zgodbo. V rdeče odeta, utišana ženska, ki je oropana dostojanstva in telesa. Odtis na platnici, ki nalašč deluje kot rana, kot krvavi madež, ki se nadaljuje v strani besedila. In napis naslova, ki preči podobo krvave dekle in v oddaljenem pogledu aludira na križ, žrtev in predvsem prepoved. Prepoved, ja. Če bi z eno besedo moral opisati naslovnico Tine Dobrajc, bi stavil na prepoved. Prepoved česa? Življenja, žel
še novic